Veliko razmišljanja ne pomeni več racionalnosti

Veliko ljudi verjame, da če veliko razmišljajo, so tudi bolj racionalni.

A ni nujno tako.

Včasih to, kar občutimo kot "temeljit razmislek", v resnici sploh ni iskanje rešitve, ampak je skrb.

In skrb se zna zelo spretno preobleči v nekaj, kar izgleda kot odgovornost, previdnost ali dobra priprava.

In prav zato jo je tako težko prepoznati.

Ko imaš občutek, da moraš premisliti še samo malo

Morda tudi sama poznaš občutek, ko se ti zdi, da potrebuješ še eno informacijo.

Še eno potrditev in še en pogled na situacijo.

In potem mine ura ali pa cel dan. Tema pa ostaja ista.

In to ni zaradi tega, ker ne bi bila sposobna sprejeti odločitve, ampak zato, ker tvoj um poskuša zmanjšati občutek negotovosti, kar je povsem človeško.

Težava je le v tem, da negotovosti ne moremo vedno odpraviti z razmišljanjem.

Zakaj je skrb tako prepričljiva

Skrb skoraj nikoli ne izgleda kot strah, veliko pogosteje izgleda kot nekaj koristnega.

Kot odgovornost, previdnost, analiza...

Kot občutek, da želiš sprejeti najboljšo možno odločitev.

Še posebej, če si oseba, ki rada stvari dobro premisli, lahko zelo hitro dobiš občutek, da je še eno uro razmišljanja pravzaprav dobra ideja.

V resnici pa se pogosto zgodi ravno obratno.

Namesto več jasnosti dobiš še več vprašanj.

Reševanje problema in premlevanje nista isto

Razlika ni v tem, o čem razmišljaš.

Razlika je v tem, kam te razmišljanje pelje.

Koristno razmišljanje ima cilj.

Pomaga ti sprejeti odločitev.

Pomaga ti narediti naslednji korak.

In se zaključi.

Premlevanje pa deluje drugače.

Vedno znova odpira iste scenarije.

Vedno se pojavi nov "kaj pa če".

Vedno obstaja občutek, da še nekaj manjka.

Čeprav si bistvene stvari že zdavnaj premislila.

Kako to izgleda v vsakdanjem življenju

Koristno razmišljanje zveni nekako takole:

"To je moj izziv. Katere možnosti imam? Kateri naslednji korak je trenutno najbolj smiseln?"

Potem sprejmeš odločitev in greš naprej.

Premlevanje pa pogosto zveni drugače.

"Kaj pa če sem nekaj spregledala?"

"Kaj pa če bi morala še enkrat premisliti?"

"Kaj pa če bo odločitev napačna?"

Vedno znova, kaj pa če, kaj pa če, kaj pa če...

Na prvi pogled sta si zelo podobna.

Oboje vključuje veliko razmišljanja.

A eno vodi v akcijo, drugo pa ostaja na istem mestu.

Kaj se dogaja v ozadju

Ko veliko premlevamo, pogosto sploh ne iščemo več rešitve.

Iščemo občutek gotovosti.

Radi bi bili popolnoma prepričani, da smo izbrali prav.

Da smo pomislili na vse.

Da se ne bomo zmotili.

Toda popolne gotovosti skoraj nikoli ni.

In ravno zato lahko premlevanje traja zelo dolgo.

Vedno se najde še ena možnost.

Še en scenarij.

Še ena misel.

Ne zato, ker bi bila odločitev vedno težja, ampak zato, ker um poskuša rešiti nekaj, česar z razmišljanjem preprosto ne more rešiti.

Majhen preklop, ki lahko veliko spremeni

Namesto da si rečeš:

"Ne smem več razmišljati."

Poskusi nekaj drugega.

Za trenutek se ustavi in se vprašaj:

Ali me to razmišljanje vodi bližje odločitvi?

Ali se samo vrtim v istih scenarijih?

Ali sem dobila novo jasnost ali samo nova vprašanja?

Ta vprašanja niso namenjena temu, da se obsojaš.

Pomagajo ti samo opaziti razliko.

Ko jo začneš opažati, postane veliko lažje prepoznati trenutek, ko razmišljanje ni več koristno.

In ravno tam se začne pojavljati več notranjega miru.

Bistvo

Veliko razmišljanja še ne pomeni več racionalnosti.

Včasih pomeni samo to, da se skrb preobleče v nekaj, kar izgleda zelo pametno in zelo odgovorno.

Koristno razmišljanje te počasi pripelje do odločitve ali naslednjega koraka.

Premlevanje pa te vedno znova vrača na začetek.

Naslednjič, ko se ujameš v misel: "Samo še malo bom premislila," se za trenutek ustavi.

Ne zato, da bi razmišljanje ustavila.

Ampak zato, da se vprašaš, ali te vodi naprej ali te le nežno drži v istem krogu.

Včasih je prav to vprašanje prvi korak do več jasnosti.

Avtor

Lili Čadež