Kako posneti prvi video, tudi če se pred kamero počutiš neprijetno

Veliko ustvarjalk nima težav s pomanjkanjem idej.

Težava se običajno pojavi veliko kasneje, takrat, ko je treba pritisniti gumb »Record«.

Telefon je pripravljen.

Veš, kaj želiš povedati.

Tema je jasna.

Potem pa pogledaš v kamero in kar naenkrat začneš razmišljati o vsem drugem.

Tvoj glas se ti zdi nenavaden.

Ne veš, kam bi pogledala.

Obraz ti naenkrat ni več všeč.

V glavi pa se že začne vrteti misel, kako bo video izgledal, čeprav še nisi posnela niti prve sekunde.

Če se v tem prepoznaš, verjemi res nisi edina.

In predvsem – to še ne pomeni, da ustvarjanje videov ni zate.

Pomeni le, da se znajdeš v situaciji, ki je tvojim možganom še ni uspelo spremeniti v nekaj domačega.

Zato je povsem normalno, da se ob tem pojavi nelagodje.

Veliko ustvarjalk zato čaka, da bo ta občutek izginil.

V resnici pa se največkrat zgodi ravno obratno.

Poglej, najprej narediš prvi majhen korak.

Šele potem začne prihajati občutek, da zmoreš tudi naslednjega.

Prav zato ni treba čakati na samozavest.

Dovolj je že samo to, da začneš.

Zakaj se pred kamero počutiš drugače, kot v resnici si

Ko se pogovarjaš s prijateljico, najverjetneje nimaš težav povedati svojega mnenja.

Pred kamero pa se zgodi nekaj povsem drugega.

Naenkrat slišiš svoj glas.

Vidiš sebe od zunaj.

Opazuješ vsak izraz na obrazu.

Hkrati pa si predstavljaš, kako bodo vse to videli drugi.

To je ogromno dražljajev naenkrat.

Zato ni nič nenavadnega, če se telo za trenutek ustavi.

To ni znak, da nisi samozavestna ali da nisi ustvarjena za snemanje.

Velikokrat pomeni le to, da je situacija zate še nova.

In vse, kar je novo, je na začetku običajno nekoliko neprijetno.

Ko to razumeš, postane snemanje veliko manj strašljivo.

Ne zato, ker nelagodje izgine, ampak zato, ker ga ne začneš več jemati kot dokaz, da delaš nekaj narobe.

Najprej znižaj pritisk

Zanimivo je, da največ nelagodja pogosto sploh ne povzroča snemanje samo.

Povzročijo ga pričakovanja, ki si jih postavimo, še preden pritisnemo gumb »Record«.

Da mora biti video dober...

Da ga bomo objavile...

Da moramo že v prvem poskusu zveneti sproščeno in samozavestno...

Poskusi si pred prvim posnetkom reči nekaj zelo preprostega.

"Ta video ni namenjen objavi, to je samo vaja."

Video lahko izbrišeš in ne rabi ga videti nihče drug, kot ti.

Ko si to dovoliš, se pogosto zgodi nekaj zanimivega.

Pritisk se zmanjša.

Naenkrat ne snemaš več zato, da bi naredila popoln video, ampak snemaš samo zato, da narediš prvi korak.

Pomaga tudi, če si postaviš še eno majhno omejitev.

Naj video traja največ 20 ali 30 sekund.

Veliko lažje je posneti pol minute kot tri minute in veliko manj možnosti je, da se med snemanjem začneš ustavljati in analizirati vsak stavek.

Če te ustavi pogled v kamero, začni drugače

Veliko ljudi misli, da prvi video pomeni govorjenje naravnost v kamero.

Pa ni nujno.

Če ti je to trenutno preveč, začni na način, ki ti je bolj prijeten.

Posnemi svoje roke med pripravo kave.

Med odpiranjem paketa.

Med pisanjem v beležko.

Med ustvarjanjem izdelka.

Glas lahko dodaš kasneje kot voiceover.

Lahko pa telefon postaviš nekoliko ob stran in govoriš, kot da pošiljaš glasovno sporočilo prijateljici.

Veliko ustvarjalk ugotovi, da takrat govorijo veliko bolj naravno, saj nimajo občutka, da morajo nastopati.

Cilj ni, da se svojemu obrazu izogibaš za vedno.

Cilj je samo, da narediš prvi uspešen poskus.

Ko imaš enega za sabo, naslednji korak ni več tako velik.

Pripravi si majhno oporo

Veliko težje je govoriti, če ne veš, kaj želiš povedati.

Improvizacija pred kamero ni lahka niti za ustvarjalke, ki snemajo že leta.

Zato si pred snemanjem napiši tri kratke točke.

Ne celotnega scenarija, ne besedila, ki ga boš brala, ampak samo kratek okvir.

Na primer:

1. Kaj želiš povedati.
2. Ena uporabna ali zanimiva informacija.
3. Kratek zaključek.

Ko veš, kam želiš priti, se veliko manj ukvarjaš s tem, kako izgledaš.

Tvoja pozornost se preusmeri na sporočilo.

In prav sporočilo je tisto, zaradi katerega bodo ljudje video sploh gledali.

Če se ti med snemanjem zatakne, se ustavi in začni znova.

Ni treba, da vse poveš v enem posnetku, ravno zato obstaja montaža.

Ne snemaj enega popolnega videa

Veliko ustvarjalk naredi isto napako.

Posnamejo en video, če niso zadovoljne, ga izbrišejo.

Potem začnejo znova...

In spet znova, in znova, in znova.

Vsak nov poskus pa prinese še malo več pritiska.

Veliko bolj pomaga, če posnameš tri, štiri ali pet kratkih različic istega videa.

Prvi je običajno najbolj neroden.

Drugi je že nekoliko bolj sproščen.

Pri tretjem ali četrtem pa pogosto ugotoviš, da si skoraj pozabila na kamero.

Ko si jih ogledaš, ne išči popolnega videa.

Vprašaj se nekaj veliko bolj pomembnega.

Ali je moje sporočilo jasno?

Če je odgovor da, potem je tvoj video super!

Ni treba, da je popoln, važno je, da obstaja.

Kaj naredi po snemanju

Ko posnetek končaš, ga ni treba takoj objaviti.

Najprej ga shrani.

Po potrebi ga nekoliko skrajšaj.

Dodaj besedilo ali podnapise, če meniš, da bodo pomagali bolje prenesti sporočilo.

Če še nisi pripravljena na objavo na feedu, ga lahko najprej deliš kot Story ali pa ga pošlješ prijateljici, ki ji zaupaš.

Pomembno je predvsem to, da snemanja ne zaključiš samo z občutkom.

Zaključi ga z majhnim dejanjem.

Prav ta dejanja počasi gradijo samozavest.

Ne čez noč, ampak iz videa v video.

In če danes še ne boš pritisnila gumba »Post«?

Tudi to je v redu, ne sekiraj se.

Še vedno si naredila nekaj, česar včeraj nisi.

Naslednjič ne boš več začela iz nič, ampak boš začela z izkušnjo, da si prvi korak že naredila.

Bistvo

Če se pred kamero počutiš neprijetno, to še ne pomeni, da ustvarjanje videov ni zate.

Velikokrat pomeni samo to, da si si prvi korak postavila nekoliko previsoko.

Zato ga zmanjšaj.

Naj bo prvi video kratek.

Naj ne bo namenjen objavi.

Če ti je lažje, začni z voiceoverjem, posnetkom svojih rok ali snemanjem, kot da govoriš prijateljici.

Pripravi si tri kratke oporne točke in si dovoli posneti več različic istega videa.

Ne čakaj, da boš samozavestna.

Samozavest skoraj nikoli ne pride pred prvim videom.

Največkrat pride šele potem, ko ugotoviš, da si ga že posnela.

In prav ta prvi korak je pogosto tisti, ki spremeni vse.

Avtor

Lili Čadež